Lekarna za dušo - blog

Zakaj se ne ljubimo? Ljubezen je izjemno zanimiva in široka sfera, o kateri še mnogo ostaja nerazkritega, nedorečenega in nedefiniranega. Zakaj nam v 21. stoletju še ni jasna, zakaj se še zmeraj lovimo in popolnoma odpovemo, ko gre za to področje? Ali moramo ljubiti razumsko, srčno, uporabljati intuicijo in intelekt hkrati, upoštevati dobronamerne predloge in nasvete drugih ljudi ali se rajši osredotočiti na partnerja in definirati, kakšen mora biti on, fizično, karakterno, duhovno in še kaj...? Je bolje biti sam in nesrečen ali v vezi in nesrečen? Če niste srečni v ljubezni, se je potrebno osredotočiti n(v)ase. Naše predstave o ljubezni in zaljubljenosti se skozi leta spreminjajo, odvisne pa so od večih dejavnikov, od tega, kar smo videli in se naučili iz otroštva, do medijskih pretiravanj o popolni in romantični ljubezni, ki bi morala biti večna ter idealiziranja izven meja realnosti in razuma. Karkoli manj ni in ne bo dovolj. Karkoli manj je že nižanje

  Zadnje in dokončno zdravljenje bo prišlo od znotraj, iz duše same, ki žarči harmonijo skozi osebnost, ko ji je to dopuščeno. Dr. Bach Osamljenost je kolektivna epidemija 21.st. Večina osamljenost povezuje s samskostjo, vendar so enako ali še bolj lahko osamljeni tudi ljudje, ki so v zvezah in imajo družine. Vse več je žalosti, razočaranj in izolacij ljudi med seboj, kot tudi "izklop" od zunanjega sveta. Fizična prisotnost sicer ostaja, a to je tudi vse. Ravno občutek osamljenosti, izolacije ali nepojasnjene žalosti (Gorjušica) je lahko pri ljudeh, ki niso sami, najbolj intenziven in boleč. Tudi najbolj intenzivna osamljenost prizadene ljudi, ki so v odnosih, ki imajo družine in prijatelje. In v današnjem času, ki je prežet z visokimi in tudi nerealnimi pričakovanji do sebe in drugih, se lahko srečajo s temi občutki osamljenosti, ko so sicer obkroženi z ljudmi, a imajo občutek, da jih nihče ne razume, da jih nihče ne vidi in sliši, da jim nihče ne ustreže v njihovih