Lekarna za dušo - blog

Ko sem danes stopila iz hiše, so me na trati pozdravili zvončki. Spomnim se, kako sem v januarju razmišljala o tem, da so se kar prekmalu prebudili. In ko je v začetku februarja zapadel prvi sneg ter je začelo zmrzovati, so se mi zvončki kar malo zasmilili. Ko jih je zima tako hitro zmrznila. Že nekaj dni nazaj, ko se je sneg toliko stopil ob hiši, da so se zopet pokazali zvončki, sem bila presenečena, ko sem videla, da mirno rastejo naprej. Cel mesec snega in mraza jih ni umoril, ampak le zaustavil. Ker sem močno vpeta v energije cvetnih esenc, saj sem v fazi zaključevanja knjige o njih, sem razmišljala kakšna bi bila esenca iz zvončkov. Katere kvalitete bi se izrazile skozi. Najprej sem pomislila na trdoživost, na vztrajnost… vendar je bil to čisto mentalni nivo. Kaj pa čustva? Vsako pomlad se zvončkov zelo razveselim. Veselje je zagotovo kvaliteta, ki bi jo pripisala njihovi energiji. Veselje in radost, predvsem pa zelo močna želja, ki premakne vse ovire. Čez ovir

Ste že kdaj slišali to izjavo? Morda ste jo celo komu izrekli? Največkrat se pojavlja v odnosih med starši in otroki. Tam, kjer si vsi želijo brezpogojne ljubezni in sprejemanja, a je žal ne dobijo. Pomanjkanje ljubezni in sprejemanja v otroštvu s strani staršev, ki je svojim otrokom niso znali dati, se v odrasli dobi kaže kot posesivnost, ljubosumje, potreba po nadzoru in čustvena manipulacija. Človek lahko da le toliko ljubezni kot se je je v življenju naučil prejemati.  In, če je ni prejel, je tudi dati ne more. Ostane pa  praznina, potreba in hrepenenje po zadovoljitvi občutka zaželenosti in ljubljenosti. Otrok, ki ni prejel dovolj ljubezni ali pozornosti ter je odrasel z občutkom nezaželenosti, bo razvil strategije, s katerimi bo skušal zapolniti praznino. Težava je, ko otroci te strategije prenašajo še v odraslo dobo. Pri odraslih se potreba po ljubezni kaže kot posesivnost, pretirana materinska ljubezen, kjer ženska želi imeti vse pod nadzorom tako, da vs

Resnica, Luč in naša Pot se pričnejo v prostoru srca. Tja pa nas vodi mojster Hilarion. Nekje globoko v sebi se zavedamo, da smo prišli na ta planet z določenim namenom. Včasih nas srce vleče v neko smer, a se naš razum zaradi okoliščin v katerih živimo temu upira. Naučili so nas, da je slediti srcu nevarno in, da je bolje poslušati, kar nam pravi pamet. Ste že slišali, da smo vsi mi Mojstri in naše življenje je le spominjanje svoje poti do mojstrstva? Naše duše so pripravile načrt za življenje, pot, ki jo želijo prehoditi tekom utelešenja v fizičnem telesu tukaj na Zemlji, a naša osebnost je zaradi ločenosti od zavesti duše ta načrt pozabila. Kako ponovno pridobiti dostop do tega načrta, ki bi nam pokazal pravo smer? Mentalno telo, naš tako visoko opevani razum ima svoj sedež v našem sončnem pleksusu in Tradicionalna kitajska medicina že tisočletja uči, da ljudje pravzaprav razmišljamo z želodcem. Glava torej nima nič pri tem. Se pa zato odgovor skriva tam, kjer se naš