Lekarna za dušo - blog

Ura je bila 6:30 na dan festivala boginje s Kento Hayashijem, ko se zbudim iz trdnega spanja z eno samo mislijo: naredi esenco za danes! Samo globoko sem vdihnila in poslušno vstala ter se postavila pred polico z esencami. Ven sem potegnila dve esenci roza vrtnice in esenco Quan Yin. Potem sem si šla pripravit zajtrk, se oblekla in pripravila stekleničke. Koliko pa naj jih pripravim? V roko zagrabim kapalke, jih položim na mizo in preštejem. 13 jih je. Nasmehnem se, ker je to čisto slučajno število boginje. Naredi z ormusno vodo , je naslednje navodilo. Natočim jo v mešalni kozarec in posežem še po hidrolatu damaščanske vrtnice. Tokrat bodo kapljice dišale! Dodam še esence vrtnic in začutim toploto v srčni čakri, kotičke ustnic pa mi vleče navzgor. O ja, dobra mešanica bo. Potem pride že naslednji impulz: dodaj vrtnični liker! ... Kaj?! Moj vrtnični liker, ki ga sebično hranim samo zase in posebne priložnosti!? Dobro, danes je posebna priložnost, se vdam in skočim v klet po steklen

Cikorijo sem naredila že pred leti, takrat izključno zato, ker sem rabila fotografijo cvetlic v vodi, da sem lahko v članku opisala nastajanje cvetnih esenc. Po mnogih selitvah sem pristala v stanovanju, ki je obrnjeno na šolsko igrišče. Ko se zaključi šola na veliki travnati površini tega igrišča zacveti cikorija oz. navadni potrošnik. Prvo leto sem občudovala to modro morje cvetk, ki ga tako gostega nisem zasledila nikjer drugje. Zemlja je ravno prav pretlačena od premnogih otroških nog, da je primerna za Cikorijo. Vedno me je navduševala ta povezava rastline, ki raste v suhi, zbiti zemlji in njene esence, ki zbuja in prinaša brezpogojno ljubezen.  Tudi v najtrši in najbolj suhi zemlji lahko zraste ljubezen. Tudi v najtrših in travmatičnih družinah je ljubezen tista, ki lahko zmehča in odpre srca. Tisto prvo leto sem začutila, da me kliče deva Cikorije. Toda upirala sem se, ker esence se  vendar delajo v neokrnjeni naravi, ne pa sredi mesta! To je v nasprotju z vsem, kar sem vedela.