Popotna zgodba družbe Esence Travel
Bilo je nekoč pred mnogimi leti, ko sej je šestnajst popotnikov odpravilo na pot skozi gozd. Najprej je šlo vse dobro, toda ko so prehodili precejšen kos poti, je začelo nekoga med njimi, to je bil namreč Repik , skrbeti, če so na pravi poti. Kasneje popoldne, ko je postajalo vse temneje, se je Krinkar prestrašil, da so se izgubili. Ko je sonce zašlo in je postajalo vse temneje in so se oglasili nočni gozdni šumi, se je Popon zelo prestrašil in zapadel v paniko. Sredi noči, ko je bila tema kot v rogu, je Uleks izgubil vsako upanje in menil: ¨Ne morem več naprej. Vi le pojdite, jaz pa bom ostal tukaj, kjer sem, dokler me smrt ne odreši trpljenja.¨ Čeprav je tudi Hrast izgubil vsako upanje in je verjel, da ne bo nikoli več videl sončne svetlobe, pa je vendarle menil: ¨Boril se bom do zadnjega diha,¨ in zagrizeno hodil dalje. Mešič je še imel šibko upanje, toda včasih je tako močno trpel zaradi negotovosti in neodločenosti, da je hotel enkrat po eni poti in takoj nat...
